Hvale v svojem življenjskem delu komentira predvsem Aristotela in druge filozofe. Foto: dLib
Hvale v svojem življenjskem delu komentira predvsem Aristotela in druge filozofe. Foto: dLib

Poznosrednjeveški sholastik z začetki humanizma Matija Hvale (tudi Matthie Qualle ali Mathias Qualle) je svoje življenjsko delo Commentarii in parvulum philosophiae naturalis (na Slovenskem znano kot Razlaga filozofije narave) napisal leta 1512, leto pozneje pa ga je natisnil Henrik Gran v kraju Hagenau v bližini Salzburga. V delu komentira predvsem Aristotela in druge filozofe.

To je ena prvih tiskanih knjig slovenskega avtorja. Hvale je bil prvi znani slovenski filozof, imenovali pa so ga vir unis libri, torej človek ene knjige. Njegovo delo je bilo na vrhuncu modroslovne znanosti prve polovice 16. stoletja. V knjigi je objavljena tudi najstarejša anatomska podoba slovenskega avtorja, ki ponazarja povezavo med človekovimi psihičnim doživljanjem in telesnimi odzivi. Očitna pa je tudi portretnost te podobe, saj gre nemara za lik avtorja.

Avtor izhodiščnega besedila na 22 straneh je Peter Geritche iz Dresdna. Hvaletovi komentarji na 179 straneh so razdeljeni v tri dele: Razprava o naravi snovi, oblikah, gibanju, prostoru in času (fizikalne vsebine), Razprava o prvinah, spreminjanju, propadanju in obnavljanju (biološke vsebine) ter Razprava o duševnosti, nezavednem, čutnem, miselnem (psihološke vsebine).

Matija Hvale: Commentarii in parvulum philosophiae naturalis (1513). Foto: dLib
Matija Hvale: Commentarii in parvulum philosophiae naturalis (1513). Foto: dLib

Okoli leta 1470 v Vačah rojeni Matija Hvale se je leta 1491 odpravil študirat na Dunaj, študij pa je končal leta 1498. Najpozneje leta 1502 je magistriral na artistični fakulteti. Nato je na isti univerzi predaval filozofsko-naravoslovne smeri, predmet njegovih predavanj je bila predvsem logika. Veljal je za izvrstnega govornika, tako da so ga hodili poslušat pripadniki vseh stanov. Leta 1510 je postal dekan artistične fakultete.

Hvale je bil na Dunaju v stiku z znamenitimi Slovenci tistega časa, med katerimi so bili učitelj prvega rimsko-nemškega cesarja Maksimilijana I. Tomaž Prelokar, večkratni dekan na artistični in teološki fakulteti na Dunaju Brikcij Preprosti, glasbenik in škof Jurij Slatkonja ter pisec latinske slovnice in cesarjev zaupnik Bernard Perger. Družil se je tudi s cesarjevim zaupnikom in diplomatom Pavlom Obersteinerjem, ki mu je tudi posvetil svojo knjigo Commentarii in parvulum philosophiae naturalis. Umrl je leta 1518 na Dunaju.